Kurent

Tradicionalni etnografski liki

Magičen etnografski lik, ki odganja slabo in prinaša srečo in zadovoljstvo.

Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik. Njegov izvor ni popolnoma znan, a obstaja več domnev. So tiste povezane z ilirskokeltskim izročilom, ene omenjajo mitološke spremljevalce boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju rimske Poetovione v pozni antiki, nekatere kurenta enačijo s predniki Slovencev, spet druge z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju, …

Po starodavnem verovanju je kurent demon, ki odganja vse slabo, prinaša srečo in zadovoljstvo ter v deželo vabi pomlad. Čeprav je danes izgubil svojo magično moč, ni zgolj navadna pustna maska; v njem se še zmeraj ohranja nekaj skrivnostnega in mogočnega.

Kurent je 7. 12. 2017 postal

UNESCO nesnovna kulturna dediščina človeštva.

Več o tem

Kurentova oprava ali kurentija.

Najbolj izrazit del kurentove oprave, kurentije, je kapa, po kateri se liki med seboj razlikujejo. V kapo je všito pobarvano usnjeno naličje z dolgim nosom ter odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Daljši rdeč jezik je narejen iz blaga ali usnja. Kurent je oblečen v kožuh, prepasan je z verigo, na kateri je pet kravjih zvoncev, obute ima visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo leseno palico, opeto z ježevo kožo. Kurentije so izdelane iz ovčjih kožuhov, a so tudi kurenti, npr. v Okiču v Halozah, ki imajo kurentijo narejeno iz zajčjih kožuhov in kozjih kož. Bogato znanje izdelovanja kurentove oprave iz naravnih materialov ohranjajo le redki, ki s spoštovanjem do dediščine stoletij zraven samih kurentov in korantov tako ohranjajo ta mednarodno prepoznaven in edinstven simbol slovenstva za prihodnje generacije.

V prvih desetletjih 20. stoletja so fantje izdelovali kurentije sami, navadno iz domačih materialov: starih kožuhov, zajčjih ali kozjih kož itd. Po zapisu iz Markovcev s konca 19. stoletja je bil kurent videti, kakor da bi bil ušel iz pekla in se pobratil s samim Luciferjem. Oblečen je bil v narobe obrnjen kožuh in pokrit s kapo z obraznim delom iz starega usnja, ki je bila zadaj kosmata. Imel je rogove iz usnja ali klobučevine, na koncih rogov še gosji peresi. Na hrbtu je imel velik kravji zvonec, s katerim je že od daleč opozarjal nase.

Ohranjanje dediščine.

V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. Vse od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, so hodili v skupinah po domači in sosednjih vaseh, v spremstvu hudiča, ki je na domačiji ukradel kak par klobas. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo celo prihajajoče leto. Če se je kurent povaljal po tleh, na dvorišču domačije, tisto leto sreče tam ni bilo. V drugi polovici 20. stoletja so pričeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na Kurentovanju ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma in na tujem. Danes je okoli tisoč kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine; največ je fantov in mož, nekaj tudi deklet in žena. Kurentije izdelujejo posebni redki mojstri. Čeprav je cena oprave dokaj visoka, je naročil iz leta v leto več, kar priča, da je kurent dediščina, ki pridobiva na popularnosti.

Tradicionalni etnografski liki

Kurent

Magičen etnografski lik, ki odganja slabo in prinaša srečo in zadovoljstvo.

Kurent je 7. 12. 2017 postal

UNESCO nesnovna kulturna dediščina človeštva.

Kurentova oprava ali kurentija.

Ohranjanje dediščine.

Tradicionalni etnografski liki

Kureki in piceki

Jürek in Rabolj

Ruse

Orači

Baba deda nosi

Nagajivi medved

Ploharji

Kurent

Kopanja

Kopjaš

Unesco

Cigani

Pustni plesači

Vile

Pokači

Hudič

Izberite jezik

Etnografija

Program

Novice

Povezave

Spoštovanje zasebnosti in nastavitve piškotkov