Pustni pokač je tradicionalni pustni lik, ki med prvimi pustnimi liki oznanja začetek pustnega časa. Po tradiciji, že v noči takoj po svečnici, fantje in možje zavihajo težke biče, ki so jih v predpustnem času skrbno spletli iz konopljinih vrvi in rafije. Z glasnimi poki bičev, ki se razlegajo v zimsko noč, oznanjajo čas pustnega veseljačenja. Pustni pokači se v pustnem času pridružijo nastopom drugih pustnih likov, Njihov obisk prinaša srečo in blagostanje ter po tradiciji preganja temne sile in zle duhove.

Rusa je pustna žival, s katero pustne šeme želijo plodnost in zdravje pri konjih ter drugi živini. Poznajo jo v Sloveniji in skorajda po vsej Evropi. Na našem območju ruso najpogosteje srečujemo po vaseh na Ptujskem polju, kjer se njena nosilca skrijeta pod leseno ogrodje s ponjavo iz vrečevine. Spredaj je lesena glava, opeta z ovčjo kožo, z gibljivo ali kar prosto visečo spodnjo čeljustjo in jezikom, zadaj pa rep. Pod njim visijo napihnjeni svinjski mehurji, ki predstavljajo moda. Na hrbtu je pritrjena še lutka iz cunj. Male dvonoge ruse, kjer je pod ogrodjem samo en človek, so v manjšini.

V Markovcih so jih ponovno oživili v devetdesetih letih na podlagi arhivskih zapisov iz leta 1867. Drugačni sta dvonogi rusi v Podlehniku in Leskovcu v Halozah: nosilec si ju nadene tako, da zgornji del telesa predstavlja tudi jezdeca. Ruse spremljata gonjač z bičem in pobirač s košem za darove. Hodijo od hiše do hiše, kjer rusa uganja številne norčije, je neubogljiva, hlasta po ljudeh ipd. Po opravljenem obredu zberejo darove in nadaljujejo pot.