Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Šega, ki jo povezujemo s plodnostno magijo, je znana povsod, kjer poznajo obdelovanje zemlje z oranjem. Orače pozna precejšen del Evrope in domala vsa Slovenija. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev, ki so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove ter oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grabljami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, ki jih skupina prejme od vaških gospodinj. Orače v Lancovi vasi, Podlehniku, Okiču in nekatere druge spremlja tudi nekaj kurentov.

Pred prihodom skupine na kmečko dvorišče steče kurent do hiše in vpraša domače, ali dovolijo orati. Po gospodarjevi privolitvi pokač zapoka, orači pa na dvorišču zaorjejo nekaj simboličnih brazd ter posejejo seme za debelo repo in dobro letino na polju. Redke so hiše, kjer skupine ne bi sprejeli in obdarili. Pri takih se kurent povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v prihajajočem letu.

Skupine so si podobne predvsem po številu in nalogah sodelujočih likov, razlikujejo pa se po zunanjem videzu. Markovški konjiči so pražnje oblečeni v črne hlače, belo srajco, temen telovnik, moder predpasnik in črne škornje. Na klobuku imajo pisano ruto, ki jim zakriva obraz. V Lancovi vasi nosijo konjiči škornje, črne hlače in belo srajco. Preko bokov in ramen si zavežejo v trikotnik zložene pisane rute. Najimenitnejši del oprave je visoka polkrožna kapa, okrašena z raznobarvnimi umetnimi rožami, zelenjem in s trakovi. Podobna pokrivala imajo tudi v Podlehniku in Leskovcu. Oboji nosijo škornje in črne hlače. Podlehničani oblečejo belo srajco s kravato, bel predpasnik ter rute prek ramen in okoli bokov. Leskovčani imajo bele srajce, modre predpasnike in temne telovnike z ruto preko ramen. V Okiču imajo visoke stožčaste kape, oblepljene z raznobarvnimi papirnatimi trakovi. Obuti so v škornje, preko črnih hlač jim sega daljša bela srajca s kravato, preko ramen pa rdeča ruta z belimi pikami.

Pokači so pri vseh skupina pražnje obleče, obuti v škornje in z okrašenim klobukom na glavi. Pobirač si nadene stara oblačila, lahko je našemljen v moškega ali žensko s poudarjenim oprsjem. V zadnjih letih sta se skupinam pridružila še gospodar in gospodinja, kar je posledica nastopov na mestnih pustnih prireditvah, kjer zaigrajo prihod na kmečko dvorišče, dialog z gospodinjo in gospodarjem ter obdaritev.

Lik baba deda nosi ali ded babo nosi je znan v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na zemlji predstavljajo duhove rajnih. Eden izmed njiju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spredaj ima pritrjeno lutko iz blaga (on/ona). Nosilec je ponavadi odet v debelo jopico. Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je ponavadi poudarjeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk.

Kurent predstavlja najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravlja obhode po vaseh in mestih. Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo pernatega in rogatega kurenta. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove.

Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Pustni lik kurent je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema 19 občin. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič – kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo.

Pustni pokač je tradicionalni pustni lik, ki med prvimi pustnimi liki oznanja začetek pustnega časa. Po tradiciji, že v noči takoj po svečnici, fantje in možje zavihajo težke biče, ki so jih v predpustnem času skrbno spletli iz konopljinih vrvi in rafije. Z glasnimi poki bičev, ki se razlegajo v zimsko noč, oznanjajo čas pustnega veseljačenja. Pustni pokači se v pustnem času pridružijo nastopom drugih pustnih likov, Njihov obisk prinaša srečo in blagostanje ter po tradiciji preganja temne sile in zle duhove.