Princ karnevala
Del evropske tradicije princev karnevala
Častni naziv princ karnevala se podeli tistemu, ki se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju in je s svojim aktivnim sodelovanjem širil prepoznavnost in pomen karnevala kot kurent ali drug pustni lik, predvsem pa deloval v duhu ohranjanja bogate dediščine kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem.
Od župana Mestne občine Ptuj na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja princ karnevala v imenu vseh pustnih likov in mask prevzame ključe mesta in »oblast« za čas festivala, do pepelnice. Je protokolarni mojster na osrednjih pustnih prireditvah, ki v pustnem času doma in na tujem predstavlja Kurentovanje, mesto Ptuj in karnevalske prireditve.
Princ karnevala po izboru zgodovinarke Marije Hernja Masten od leta 2003 naprej z insignijami, tipičnimi oblačili in gardo predstavlja določeno zgodovinsko osebnost svojega kraja, od koder prihaja.
Branko Brumen
Častni predsednik Sveta princev
Ata princev in častni predsednik društva Svet princev karnevala FECC Ptuj Slovenija. Je tudi podpredsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC).
Vitez Hinsko Sodinski, plemeniti Gall
18. princ karnevala
Vitez je domoval na starodavnem Sodinskem gradu, ki je bil na Kujzjeku. Njegov grad, oziroma utrdba s sodno pravico pa je dala ime kraju – Sodinci.
Gašper I
1. princ karnevala Jože Gašperšič
Postal je prvi princ ptujskega Kurentovanja, začetnik uspešne zgodbe princev. Ime si je nadel po svojem vzdevku.
Matevž Zoki II
2. princ karnevala Zvonko Križaj
Princ si je nadel ime po starem očetu Matevžu in po lastnem vzdevku Zoki. Številka izraža položaj drugega zaporednega naslova. Je organizator tradicionalnega Kurentovega skoka.
Don Zlatko III
3. princ karnevala Zlatko Gajšek
Don je njegov vzdevek, trojka pa predstavlja, da je tretji princ karnevala in hkrati tretji sin.
Plemeniti Moškon Rajh
4. princ karnevala Ivo Rajh
Ivo Rajh iz Lančjega dvora je prvi princ z likom, navdihnjenim po dejanski zgodovinski osebnosti. Simon Moscon je bil v 2. polovici 17. stoletja zadnji lastnik Lancove vasi in Lančjega dvora.
Cajnko Friderik V
5. princ karnevala Branko Cajnko
Ptujski gospod Friderik III. je pomembna zgodovinska osebnost iz rodbine gospodov Ptujskih, ki so v srednjem veku prevzeli ime po mestu Ptuj.
Plemeniti Holoneški VI
6. princ karnevala Marjan Cajnko
Predstavlja osebnost plemenitih srednjeveških plemičev Holoneških, ki so bili lastnikih primestnega dvorca »Purgstal« na Rogoznici.
Klinc Hauptmann Spuhljanski
7. princ karnevala Marko Klinc
Predstavlja osebnost poveljnika strelskega dvorca v Spuhlji.
Slavko plemeniti Kacherl
8. princ karnevala Slavko Kolar
Žiga Ivan Kacherl je bil deželni proviantni mojster, ki je imel v lasti Kaherlov dvor, nekje med Rabelčjo vasjo in Grajeno.
Majer Cirkovški
9. princ karnevala Miran Urih
Majer cirkovške posesti ženskega dominikanskega samostana iz Studenic, katerega podoba v liku princa izraža bogatega uradnika iz konca 18. stoletja.
Vegan Turniški
10. princ karnevala Stanko Vegan
Janez Maksimiljan, grof Thurn in Valssesina, je zgradil grad Turnišče in je bil lastnik gospostva, ki se je raztezalo od Dravskega polja do Haloz. Princ je tudi organizator tradicionalnega prinčevega pohoda z baklami.
Vitez Senčar, plemeniti Bernard Ptujski
11. princ karnevala Milan Senčar
Bernard Ptujski iz rodbine Gospodov Ptujskih, štajerski maršal, je bil velik mecen in dobrotnik, najbolj poznan po gradnji Bazilike Marije zavetnice s plaščem na Ptujski gori.
Plemeniti baron Jakob Breuner Markovski
12. princ karnevala Janez Golc
Predstavlja zgodovinski lik Jakoba Breunerja, ki je bil cesarsko kraljevi tajni svetnik, leta 1606 cesarski višji dvorni maršal, predsednik dvorne komore ter lastnik posesti v okolici Ptuja, med njimi tudi Markovcev in je umrl 1634.
Plemeniti Jurij Oprossnitzer
13. princ karnevala Vlado Hvalec
Osnovan na podlagi zgodovinskega lika Jurija Oprossnitzerja, ki je v službi nadvojvode Notranje Avstrije med letoma 1570–1573 opravljal službo grajskega kapetana in glavarja na Ptuju.
Vitez Dornavski
14. princ karnevala Miroslav Slodnjak
Predstavlja zgodovinski lik osebnosti dornavskega viteza in je prvi princ, ki je nosil žezlo dve leti.
Bertold Draneški
15. princ karnevala Rajko Jurgec
Lik princa je osnovan na podlagi slavnih gospodih Draneških, natančneje Bertoldu Draneškem, dvornem maršalu, ki ga najdemo v pisnih virih od 1236 do 1294.
Plemeniti Janez Maksimilijan Gregorič
16. princ karnevala Aleš Goričan
Plemeniti Janez Maksimilijan Gregorič je bil v 17. stoletju upravitelj Szekelyjevih posesti in lastnik nekaj manjših dvorcev v Pesniški dolini in Slovenskih goricah. Princ ima v insigniji upodobljen lik kurenta.
Baron Jakob Zekel Videmski
17. princ karnevala Darko Cafuta
Jakob baron Zekel (1530 – 1583) je bil tretji otrok iz prvega zakona Luke Zekela in matere Katarine pl. Meinburg. Jakob je bil rojen leta 1530 in je leta 1560 postal lastnik haloških posesti s sedežem pri sv. Vidu pri Ptuju, svobodnega dvora na Ptuju, kjer je danes knjižnica Ivana Potrča. Leta 1560 se je poročil z baronico Zofijo Herberstein. Takrat mu je oče predal tudi sv. Vid.
Nastanek instituta princa karnevala
V okviru Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC – Federation of European Carnival Cities), ki združuje več kot 550 mest in organizatorjev karnevalov v 46 nacionalnih združenjih, je lik princ karnevala pomemben del tradicije karnevalskega dogajanja in protokola. Ptuj in Slovenija sta člana FECC od leta 1991. Predsednik FECC Henry van der Kroon je vodjo Kurentovanja Branka Brumna več let nagovarjal, naj tudi Ptuj in Slovenija umestita ta tradicionalni lik evropskih karnevalskih mest v svoj največji karneval.
V prvem strateškem prelomu koncepta Kurentovanja leta 1994, ko se je po evropskih vzorih uvedla enajstdnevna prireditev in karnevalska dvorana, odločitev za umestitev princa karnevala še ni padla, zaradi zavedanja, da so temeljna podstat Kurentovanja izjemna pustna, etnografska in kulturna dediščina, temelječa na žlahtni tradiciji devetih avtohtonih tradicionalnih pustnih likov našega okolja, s kurentom-korantom na čelu.
Nov koncept se je leta 1998 nadgradil s Srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask Slovenije na otvoritveni slovesnosti Kurentovanja. Na Ptuju je bila funkcija princa karnevala uvedena leta 1999 za karnevalsko leto 2000. V snovanju jubilejnega 40. Kurentovanja na Ptuju in milenija leta 2000, ko je bila želja obeležiti in praznovati na zgodovinsko vreden način, je dozorela ideja inavguracije – umestitve princa karnevala.
Pri snovanju ideje je bil uporabljen temeljni model princev karnevala v mestih in državah FECC, ki je bil nadgrajen z žlahtno pustno tradicijo ter karnevalskim duhom našega mesta in okolja. Če so v evropskih mestih, kjer ta funkcija predstavlja izjemno čast, za princa karnevala pretežno imenovani bogati in uspešni meščani, ki čutijo s karnevali ter so pripravljeni pri organizaciji sodelovati kot večji finančni sponzorji in/ali donatorji, je na Ptuju dozorela odločitev, da bodo časti princa karnevala deležni zaslužni člani kulturno-etnografskih društev, ki so aktivno sodelovali pri organizaciji in predstavljanju Kurentovanja doma in v tujini, predvsem pa ohranjajo in negujejo enega od tradicionalnih pustnih likov našega okolja.
Princa karnevala sta v začetku za enoletni mandat imenovala direktor in organizacijski odbor Kurentovanja. Od ustanovitve Sveta princev karnevala leta 2008 ga na podlagi javnega poziva imenuje le-ta v soglasju z županom in vodjo Kurentovanja. Od leta 2013 princ prejme dvoletni mandat. Umestitev je na 11. novembra, ob 11. uri in 11. minut, saj velja martinovo za jesenski pust oz. mali fašenk, začetek zimskega pusta.
Za 1. princa karnevala na Ptuju je bil na martinovo leta 1999 za karnevalsko leto 2000 imenovan Jože Gašperšič iz Ptuja, ki je kot prvi ponesel sloves lika kurenta v mednarodni prostor.
