Sporočilo za javnost
S predajo oblasti se Ptuj spreminja v barvito etnografsko prestolnico
Ptuj, sobota, 3. 2. 2018, ob 11. uri – Etno povorka 58. Kurentovanja
Za potrebe medijev smo pripravili izbor fotografij dogodka. Ob uporabi fotografij v medijskih objavah je potrebno ustrezno označiti avtorstvo (Foto: pigac.si).
Po včerajšnjem uspešnem skoku kurentov/korantov v peti letni čas, se danes s predajo oblasti Ptuj spreminja v etnografsko prestolnico pisanih barv. Malo po 11. uri je župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar predal oblast 16. princu karnevala Alešu Goričanu, plemenitemu Maksimilijanu Gregoriču, ki bo tekom festivala skrbel za blagostanje v mestu. Ob tem je vsem obiskovalcem letošnjega 58. Kurentovanja izrekel dobrodošlico in dodal, da se pričenja čas veselja in radosti, ki se ga tudi sam izjemno veseli, saj takoj po predaji oblasti pričenja s pustnim rajanjem. Princa karnevala je opozoril, da njegova naloga ne bo lahka in od njega na šaljiv način zahteval, da v času njegove vladavine občini ne povzroča dodatnih finančnih stroškov.
Aleš Goričan, plemeniti Maksimilijan Gregorič, 16. princ ptujskega karnevala je ob tem dodal: “Veseli me, da so se obiskovalci kljub slabemu vremenu zbrali v tako velikem številu ter s tem izkazali podporo vsem nastopajočim, ki ohranjajo in nadaljujejo bogato etnografsko kulturno dediščino festivala.”
Po slavnostni predaji oblasti je sledila Etno povorka, ki je ne glede na vreme pritegnila številne obiskovalce, nekaj tisoč se jih je zbralo. Med povorko smo si na štirih odrih lahko ogledali 30 skupin, v katerih je sodelovalo približno 1500 udeležencev, tako iz Slovenije, kot tudi iz tujine, in sicer iz Makedonije, Romunije, Avstrije, Hrvaške in Bolgarije.
Letošnja povorka ima še poseben pomen, saj je prva od vpisa obhodov naših kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Poleg slovenskih nacionalnih glasnikov pomladi bodo z njimi po povorki hodili še trije tako imenovani kožuharji, ki so prav tako vpisani na UNESCO seznam. Njihova naloga je podobna nalogi kurentov: odganjanje zime, priklic pomladi, dobre letine in vsega dobrega.
Poleg tega bo Etno povorka za 11 dni preobrazila Ptuj v veselo mesto, polno kulture, glasbe, veselja, pustnih norčij in zabave. Povorke so se udeležili tudi številni mladi upi, sinovi in hčere, vnuki in vnukinje, ki bodo v prihodnosti skrbeli za prenos tradicije na nadaljnje generacije, kar priča o tem, da se nam za prihodnost največjega slovenskega etnografskega praznika res ni treba bati.
Predsednik 58. Kurentovanja in podpredsednik FECC Branko Brumen je gostoval tudi predsednika avstrijskih Krampusov, generalnega predstavnika FECCa za Avstrijo Christiana Lodra, ki je ob tej priložnosti izrazil veselje, da ptujsko Kurentovanje in skupina krampusi že dolga leta sodelujejo in da med njimi vsa ta leta poteka izmenjava skupin. Poleg tega je gospod Brumen na šaljiv način dopolnil stari rek, ki opisuje današnje vremenske razmere: “Če na svečnico sneži, zima daleč ni”, pravi rek, pomlad pa tudi ne”, je dodal predsednik 58. Kurentovanja. Njegova izjava se je že med povorko izkazala za resnično, saj je proti koncu povorke vse manj snežilo.
Na Mestnem trgu je po povorki obiskovalce zabavala skupina Rock’n’band, po povorki pa so se sodelujoči napotili v Karnevalsko dvorano, kjer bodo danes zvečer nastopali Severina, Nina Donelli, Ljubavnici in DJ Ney.
Lions klub Ptuj, ki že več let skrbi za dobrodelno noto Kurentovanja na Ptuju, je tudi letos organiziral tradicionalno dobrodelno obarjado, ki se je pričela že pred povorko pri Minoritskem samostanu. Letošnja obarjada je pritegnila več kot 3000 obiskovalcev, gostila 23 tekmovalnih skupin, skupaj so skuhale več kot 300 litrov kurje obare, izkupiček od prodaje, s katerim so več kot zadovoljni, pa je šel v dobrodelne namene.
Že jutri se pustno vzdušje in z njim program 58. Kurentovanja nadaljuje. Dopoldne imamo čas za počitek po zabavni noči v Karnevalski dvorani, popoldne, natančneje ob 17. uri pa sledi prva predstavitev etnografskih likov na Mestnem trgu: Jutri bomo lahko podrobneje spoznali pokače, ruso in kurente/korante.